10 mitov o klimatskih napravah, ki jim ni več treba verjeti

Klimatske naprave so danes nekaj povsem običajnega, a okoli njihove uporabe še vedno kroži veliko napačnih prepričanj. Nekateri menijo, da klima povzroča prehlad, drugi jo uporabljajo samo ob največji vročini, tretji pa se bojijo visoke porabe elektrike.

V resnici je sodobna klimatska naprava lahko zelo učinkovita, tiha in prijetna za uporabo, če je pravilno izbrana, nameščena in vzdrževana. Spodaj predstavljamo najpogostejše mite, ki jih je dobro poznati pred nakupom ali uporabo klime.

Mit 1: Klima povzroča prehlad

Klimatska naprava sama po sebi ne povzroča prehlada. Težava nastane predvsem takrat, ko je temperatura nastavljena prenizko ali ko hladen zrak piha neposredno v osebo. Če je zunaj 34 °C, v prostoru pa nastavite 19 °C, je temperaturna razlika za telo precej velika. Priporočljivo je, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo praviloma ne presega približno 8 do 10 °C. Veliko bolj prijetno je, da prostor hladite postopno in temperaturo nastavite na udobno raven, običajno okoli 24 do 26 °C.

Mit 2: Nižja temperatura hitreje ohladi prostor

Veliko uporabnikov misli, da bo prostor hitreje hladen, če klimo nastavijo na 18 °C. To ne drži. Klimatska naprava prostora ne hladi hitreje zato, ker ste nastavili nižjo temperaturo, ampak bo samo dlje časa delovala z večjo obremenitvijo. Če želite v prostoru 24 °C, nastavite napravo na 24 °C. Tako bo delovala bolj enakomerno, poraba bo manjša, udobje pa boljše.

Mit 3: Klima porabi zelo veliko elektrike

Starejše ali nepravilno uporabljene naprave so lahko potratne, sodobne inverterske klimatske naprave pa delujejo veliko bolj varčno. Inverterska tehnologija prilagaja moč delovanja glede na potrebe prostora, zato naprava ne deluje ves čas s polno močjo.

Pri učinkovitosti je dobro pogledati oznake SEER za hlajenje in SCOP za ogrevanje. Na primer, klimatske naprave energijskega razreda A+++ imajo pri hlajenju zelo visoko sezonsko učinkovitost, pri čemer je SEER praviloma 8,5 ali več. Pri ogrevanju pa SCOP 4 pomeni, da lahko naprava v sezonskem izračunu iz 1 kWh električne energije proizvede približno 4 kWh toplote. Dejanska poraba je seveda odvisna od prostora, izolacije, zunanjih temperatur in načina uporabe.

Na porabo vplivajo predvsem:

• velikost in izolacija prostora,
• pravilna izbira moči naprave,
• nastavljena temperatura,
• redno čiščenje filtrov,
• kakovost montaže.

Mit 4: Klimo je najbolje vklopiti šele, ko je v prostoru zelo vroče

Če čakate, da se prostor močno pregreje, bo naprava potrebovala več časa in energije, da ga ohladi. Bolj smiselno je, da klimo vklopite prej in jo uporabljate zmerno. To je posebej pomembno v mansardah, stanovanjih z velikimi steklenimi površinami ali prostorih, ki so obrnjeni proti jugu oziroma zahodu. Če naprava temperaturo vzdržuje postopno, je delovanje običajno bolj enakomerno in prijetnejše.

Mit 5: Vse klimatske naprave so enake

Na prvi pogled so si naprave lahko podobne, vendar se med seboj močno razlikujejo. Pomembne razlike so v energijski učinkovitosti, glasnosti, filtraciji zraka, načinu izpiha, upravljanju in zanesljivosti delovanja.

Pri nakupu zato ni dobro gledati samo na ceno. Poceni naprava, ki je glasna, preslaba za prostor ali brez uporabnih funkcij, lahko dolgoročno pomeni slabšo uporabniško izkušnjo.

Mit 6: Klima samo hladi

Sodobne klimatske naprave lahko prostor tudi ogrevajo. To je posebej uporabno v prehodnih obdobjih, na primer spomladi in jeseni, ko centralno ogrevanje še ni vključeno ali ni več potrebno. Boljši inverterski modeli omogočajo zanesljivo ogrevanje tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Tipično lahko kakovostne naprave ogrevajo do približno -15 °C, nekateri premium modeli pa tudi do približno -20 °C ali -25 °C. Pri tem je pomembno vedeti, da učinkovitost pri zelo nizkih temperaturah postopoma pada, zato je treba izbrati model glede na prostor, lokacijo in pričakovan način uporabe.

Mit 7: Servis ni potreben, če klima še vedno deluje

To je ena pogostejših napak. Tudi če klimatska naprava deluje, se v filtrih in notranji enoti sčasoma nabirajo prah, vlaga in nečistoče. To lahko zmanjša učinkovitost, poveča porabo in poslabša kakovost zraka.

Priporočljivo je, da uporabnik redno čisti filtre, strokovni servis pa se opravi vsaj enkrat letno oziroma po priporočilih proizvajalca. Pri napravah, ki se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje, je redno vzdrževanje še posebej pomembno.

Mit 8: Močnejša klima je vedno boljša izbira

Prevelika moč ni nujno prednost. Če je naprava premočna za prostor, lahko hladi prehitro, ne deluje optimalno in povzroča manj prijetno nihanje temperature.

Prava izbira je naprava, ki ustreza prostoru. Pri tem se upoštevajo kvadratura, višina stropa, izolacija, lega prostora, število oseb, količina sončne toplote in namen uporabe.

Mit 9: Klima vedno neprijetno piha

To je veljalo predvsem za starejše ali slabše nastavljene naprave. Sodobne klime omogočajo bolj natančno usmerjanje zraka, tišje delovanje in različne načine izpiha.

Nekateri modeli imajo tudi funkcije za nežen izpih, ki zmanjšajo občutek neposrednega pihanja. To je posebej uporabno v spalnicah, dnevnih sobah in otroških sobah, kjer je udobje še pomembnejše.

Mit 10: Klima izsuši zrak do te mere, da je škodljiva

Klimatska naprava med hlajenjem res zmanjšuje vlago v prostoru, kar je poleti pogosto celo dobrodošlo, saj visoka vlaga poveča občutek sopare. Težava nastane, če je prostor prehlajen ali če naprava deluje predolgo pri prenizki temperaturi.

Pri sodobnih modelih lahko uporabnik lažje prilagaja način delovanja, smer izpiha in temperaturo, zato je udobje bistveno boljše kot pri starejših napravah. Pomembno je predvsem, da naprave ne nastavljate prenizko in da prostor po potrebi tudi prezračite.